1879 – ROJSTVO, KI GA JE OZNAČILO DO SMRTI

Josip Murn se je rodil v prelomnih časih, ki so že naznanjali novi vek, v zadnji četrtini 19. stoletja. Na svet je prišel v skrajno bednih razmerah 4. marca 1879 v Ljubljani, kot sad prepovedane, nezakonske ljubezni med Marijo Murn in Jožetom Cankarjem. Mati je veljala za lepo žensko. (Njena sestra je literarnemu zgodovinarju dr. Ivanu Prijatelju povedala: “Veste, Marija je bila lepa, takim je težko …”) O očetu ni veliko pričevanj, zgovorno pa je že dejstvo, da se je kmalu po Josipovem rojstvu poročil z drugo žensko.

Marija Murn ni imela materialnih možnosti, da bi lahko preživljala sina, zato ga je oddala v rejo, sama pa se je, osramočena, nezakonska mati, umaknila v Trst, kjer se je udinjala kot služkinja. Malega Josipa so vzeli v rejo v Polju, takrat še samostojni vasi blizu Ljubljane. V rejniški družini so lepo skrbeli zanj, vendar je bilo jasno, da je to zgolj začasna rešitev. Mati je govorila, da ga bo vzela k sebi takoj, ko bo mogoče, a se to nikoli ni uresničilo. Zato pa je zanj poskrbela materina daljna sorodnica Polona Kalan. Ko je mali Josip napolnil dve leti (po nekaterih informacijah je pri rejniški družini v Polju živel štiri leta), ga je Polona vzela k sebi v Ljubljano, v Cukrarno, napol kasarniško, napol tovarniško stavbo ob Ljubljanici, kjer je Murn preživel večino svojega kratkega življenja in v njej tudi umrl. Ena najbolj žalostnih in tragičnih slovenskih literarnih anekdot pove, da je Murn umrl v isti sobici in celo v isti postelji kot njegov literarni sopotnik, sodobnik in prijatelj Dragotin Kette. Da je bila mizerija še večja: umrla sta za isto boleznijo, oba stara komaj kaj več kot dvajset let.