1890-98 – ART AS A SINGLE DESCRIPTION IN A BETTER SOCIETY

urn je kljub revščini našel dostop do knjig, tako da je lahko dovolj redno spremljal svetovno poezijo. V družbi je veljal za načitanega in obetavnega človeka, zato ga je kmalu opazil ljubljanski meščanski sloj, ki je iskal prav takšne mlade ljudi, da bi jim pomagal in si tako pripisoval dobra dela. Murna je opazila ena prvih ljubljanskih dam, Franja Tavčar, žena Ivana Tavčarja, pisatelja in prvaka narodne stranke ter poznejšega ljubljanskega župana. Murn je v želji, da bi se izkopal iz bednih življenjskih razmer razmišljal celo o tem, da bi postal poklicni vojak, nato pa mu je Tavčarjeva izposlovala štipendijo za študij na Dunaju. Ljubljanska trgovska zbornica se je zavezala, da ga bo podpirala pri študiju na trgovsko-eksportni akademiji. Murn je v šolskem letu 1899 res obiskoval trgovsko akademijo, a ne dolgo. Njegova pesniška duša res ni bila primerna za seštevanje in odštevanje, o čemer je tudi javno govoril v dunajskih kavarnah, kjer je prebil več časa kot na predavanjih. V kavarnah se je s Cankarjem, z Župančičem in drugimi dolge ure pogovarjal o literaturi; za to so kaj hitro izvedeli ljubljanski meceni in se začeli obotavljati z izplačilom denarja. Po vsega nekaj mesecih na Dunaju se je Murn moral vrniti v Ljubljano. Vmes se je skušal prepisati na dunajsko pravno fakulteto, za naslednje šolsko leto pa so ga sprejeli na študij prava v Pragi. A kaj, ko se je v njem začela oglašati bolezen …